Friôl-Vènècia jelièna

De Vouiquipèdia, l’enciclopèdia abada.

Friôl-Vènècie jelièna, Friôl-Vènècia juliâna

Cél articllo est ècrit en arpetan supradialèctâl / ORB lârge. Lo blâson panarpetan


Viua de la lona de Grado en Vènècia jelièna.

Lo Friôl-Vènècia jelièna[Nota 1] [fʁjuːl ve.ne.ˈsja dzə.ˈljeː.na][Nota 2] ou ben lo Friôl-Vènècie jelièna [fʁjuːl ve.ne.ˈsi dzə.ˈljeː.na][Nota 3] (Friuli-Venezia Giulia [fri.ˈuː.li ve.ˈnɛt.tsja ˈdʒuː.lja] en étalien, Friûl-Vignesie Julie en friôlan, Furlanija - Julijska krajina en slovèno, Friaul-Julisch Venetien en alemand, Friul-Venesia Julia en vènèt, Friul-Unieja Julia en ladin) est na règ·ion ôtonoma a statut spèciâl d’Étalia nord-levantenche. La capitâla règ·ionâla est la vela de Trièste.

Los habitents de la règ·ion sont apelâs los Friôlans [lu fʁju.ˈlɑ̃] et les Friôlanes [le fʁju.ˈlaːn][Nota 4] por lo Friôl et pués los Jeliens [lu dzə.ˈljɛ̃] et les Jeliènes [le dzə.ˈljeːn][Nota 5] por la Vènècia jelièna.

Notes et rèferences[changiér | changiér lo tèxto sôrsa]

Notes[changiér | changiér lo tèxto sôrsa]

  1. Diont avouéc lo Friôl-Vènècia juliâna [frjul ve.ne.ˈsja dzu.ˈljau.na].
  2. Prononçont étot [fʁjuːl ve.ne.ˈsja ðə.ˈljeː.na] ou ben [fʁjuːl ve.ne.ˈsja ʒə.ˈljeː.na] en ôtros patouès arpetans.
  3. Prononçont avouéc [fʁjuːl ve.ne.ˈsi ðə.ˈljeː.na] ou ben [fʁjuːl ve.ne.ˈsi ʒə.ˈljeː.na] en ôtros patouès arpetans.
  4. Prononçont étot [le fʁju.ˈlaː.nə] ou ben les Friôlannes [le fʁju.ˈlɑ̃.nə] et pués diont les Friôlans [li frju.ˈlɑ̃] et les Friôlânes [le frju.ˈlau.nœs] en ôtros patouès arpetans.
  5. Prononçont avouéc [le dzə.ˈljeː.nə] ou ben les Jeliènnes [le dzə.ˈljɛ̃.nə] (les variantes avouéc : [lu ðə.ˈljɛ̃], ..., [lu ʒə.ˈljɛ̃] ou ben ... [lu ʒə.ˈljɔ̃] et [le ʒə.ˈljeːn], ...) et pués diont les Julians [li dzu.ˈljɑ̃] et les Juliânes [le dzu.ˈljau.nœs] en ôtros patouès arpetans.

Rèferences[changiér | changiér lo tèxto sôrsa]